Prvič sem sama na terenu, nekje daleč od doma. Bilo me je strah, da se ne bom znašla v tujem okolju, med tujimi ljudmi. Vendar sem bila pozitivno presenečena.
Plav je eno čudovito mesto, ki je že prvega jutra, ko sem se zbudila ob pogledu na zasnežene planine in zeleno jezero, ukradlo moje srce. Mislim, da ima človek le nekaj najljubših kotičkov na svetu. In med moje, zagotovo, spada tudi malo črnogorsko mestece, polno razočaranih, a dobrosrčnih ljudi.
Živim pri gospe Beli. Je ustanoviteljica društva HELP, ki se ukvarja s problematiko otrok s posebnimi potrebami. Je mati samohranilka, mati štirih otrok, in je občudovanja vredna ženska, marsikomu za vzgled. Dva Belina otroka sta invalida, kar ji je dalo le še dodatno moč, pri ustanavljanju društva HELP, ki pomaga vsem otrokom in staršem, v okolici Plava. Da bi društvo preživelo, jim z donacijami pomagajo bivši prebivalci Plava, ki sedaj bivajo v dijaspori. Danes sem imela priložnost spoznati vse otroke, ki so člani društva. Vsak dan se odpravijo v šolo in se družijo, izvajajo različne aktivnosti ter se udeležujejo raznih izletov. Praznovali smo rojstni dan, 24 letne Emine. Smo rajali, jedli tortice, se žogali in pogovarjali. Bela je z vso pozitivno energijo, dobrim srcem in pogumom, name naredila izjemen vtis.
Po rojstnodnevni zabavi, sem se odpravila v mesto, da bi poiskala material za otroške delavnice, ki jih bomo izvajali v sklopu kampanje "Namesto klofute, podari rožo". Tako sem v parku opazila mlade in malo manj mlade, ki so barvali ograjo, fontano in urejali okolico kulturnega doma. Zaradi 'novinarske žilice' sem jih vprašala, če lahko naredim nekaj fotografij, da pokažem svojim slovencem, kako super akcijo izvajajo. Gre za nevladno organicijo "Aktivni mladi, za aktivne zajednice", kjer prostovoljci urejajo okolico mest in vasi. Dobra ideja.
Nato sva se s predstavnico SOS telefona, Esmeraldo, odpravili po mestu, kjer sva s promocijskimi plakati kampanje polepili vse info točke v mestu. Ljudje so z zanimanjem pogledovali k plakatom in prebirali njihove vsebine.
Po opravljenem terenskem delu, pa sem se z Belo odpravila k socialno ogroženi družini, ki živi na vrhu planine, v vasi Jesenica. Bela je dobila donacije, s katerimi je družini omogočila napeljavo vode v hiši, kjer bivajo. Do izpred dveh dni je bila družina brez vode. Otroci postopajo okoli v strganih in premajhnih oblačilih, na nogicah pa imajo čeveljce, skoz katere je opaziti nogavičke. Stari so od 12 do 4 let. Njihova razposajenost, vedrina, sreča.. pa so neverjetni.
Res, da je Plav malo mestece. Vendar ima polno zanimivih, dobrosrčnih ljudi, ki so zaradi nekaj napak v preteklosti izgubili upanje v boljšo prihodnost. Zdi se, kakor da so vsi prepustili usodo v roke nekoga tretjega in, da se jim spremembe na boljše ne zdijo ena izmed mogočih opcij. Tako čudovito mesto, s takšnim naravnim bogastvom in s tako izjemnimi, toplimi in prijaznimi ljudmi, tako žalostno propada. Ko bi imela le moč in besedo, bi spremenila nekaj. Bi premaknila zadeve. Bi investirala v tale kraj, ker v njemu vidim svetlo prihodnost. Obudila bi turizem, odprla nova delovna mesta, ljudem vrnila upanje.
Tako pa lahko le poslušam osebne zgodbe ljudi, ki so razočarani nad svojo usodo in razmišljam o tem, kako bi lahko pomagala. Socialne kampanje, ki se izvajajo v tem okolju so ena izmed oblik pomoči. Ljudje se morajo izobraževati, da bi lahko pomagali potomcem. Zdi se, da vsak, ki mu uspe, pobegne iz tega kraja in za seboj pusti odprte rane. Želela bi, da Plavčani vedo, da niso sami. Da niso pozabljeni. Da gre lahko na boljše.
Upam, da jim bom skozi izvajanje kampanje vlila neke nove barve v sivino, ki jo živijo. Kajti prirasli so mi k srcu in rada jih imam.
Plav je eno čudovito mesto, ki je že prvega jutra, ko sem se zbudila ob pogledu na zasnežene planine in zeleno jezero, ukradlo moje srce. Mislim, da ima človek le nekaj najljubših kotičkov na svetu. In med moje, zagotovo, spada tudi malo črnogorsko mestece, polno razočaranih, a dobrosrčnih ljudi.
Živim pri gospe Beli. Je ustanoviteljica društva HELP, ki se ukvarja s problematiko otrok s posebnimi potrebami. Je mati samohranilka, mati štirih otrok, in je občudovanja vredna ženska, marsikomu za vzgled. Dva Belina otroka sta invalida, kar ji je dalo le še dodatno moč, pri ustanavljanju društva HELP, ki pomaga vsem otrokom in staršem, v okolici Plava. Da bi društvo preživelo, jim z donacijami pomagajo bivši prebivalci Plava, ki sedaj bivajo v dijaspori. Danes sem imela priložnost spoznati vse otroke, ki so člani društva. Vsak dan se odpravijo v šolo in se družijo, izvajajo različne aktivnosti ter se udeležujejo raznih izletov. Praznovali smo rojstni dan, 24 letne Emine. Smo rajali, jedli tortice, se žogali in pogovarjali. Bela je z vso pozitivno energijo, dobrim srcem in pogumom, name naredila izjemen vtis.
Po rojstnodnevni zabavi, sem se odpravila v mesto, da bi poiskala material za otroške delavnice, ki jih bomo izvajali v sklopu kampanje "Namesto klofute, podari rožo". Tako sem v parku opazila mlade in malo manj mlade, ki so barvali ograjo, fontano in urejali okolico kulturnega doma. Zaradi 'novinarske žilice' sem jih vprašala, če lahko naredim nekaj fotografij, da pokažem svojim slovencem, kako super akcijo izvajajo. Gre za nevladno organicijo "Aktivni mladi, za aktivne zajednice", kjer prostovoljci urejajo okolico mest in vasi. Dobra ideja.
Nato sva se s predstavnico SOS telefona, Esmeraldo, odpravili po mestu, kjer sva s promocijskimi plakati kampanje polepili vse info točke v mestu. Ljudje so z zanimanjem pogledovali k plakatom in prebirali njihove vsebine.
Po opravljenem terenskem delu, pa sem se z Belo odpravila k socialno ogroženi družini, ki živi na vrhu planine, v vasi Jesenica. Bela je dobila donacije, s katerimi je družini omogočila napeljavo vode v hiši, kjer bivajo. Do izpred dveh dni je bila družina brez vode. Otroci postopajo okoli v strganih in premajhnih oblačilih, na nogicah pa imajo čeveljce, skoz katere je opaziti nogavičke. Stari so od 12 do 4 let. Njihova razposajenost, vedrina, sreča.. pa so neverjetni.
Res, da je Plav malo mestece. Vendar ima polno zanimivih, dobrosrčnih ljudi, ki so zaradi nekaj napak v preteklosti izgubili upanje v boljšo prihodnost. Zdi se, kakor da so vsi prepustili usodo v roke nekoga tretjega in, da se jim spremembe na boljše ne zdijo ena izmed mogočih opcij. Tako čudovito mesto, s takšnim naravnim bogastvom in s tako izjemnimi, toplimi in prijaznimi ljudmi, tako žalostno propada. Ko bi imela le moč in besedo, bi spremenila nekaj. Bi premaknila zadeve. Bi investirala v tale kraj, ker v njemu vidim svetlo prihodnost. Obudila bi turizem, odprla nova delovna mesta, ljudem vrnila upanje.
Tako pa lahko le poslušam osebne zgodbe ljudi, ki so razočarani nad svojo usodo in razmišljam o tem, kako bi lahko pomagala. Socialne kampanje, ki se izvajajo v tem okolju so ena izmed oblik pomoči. Ljudje se morajo izobraževati, da bi lahko pomagali potomcem. Zdi se, da vsak, ki mu uspe, pobegne iz tega kraja in za seboj pusti odprte rane. Želela bi, da Plavčani vedo, da niso sami. Da niso pozabljeni. Da gre lahko na boljše.
Upam, da jim bom skozi izvajanje kampanje vlila neke nove barve v sivino, ki jo živijo. Kajti prirasli so mi k srcu in rada jih imam.
Rojstni dan
Prostovoljstvo
Kampanja "umijesto udarca, pokloni cvijet"
Ni komentarjev:
Objavite komentar