Priljubljene objave

sreda, 10. julij 2013

I'm everything I am, because you loved me..

Povej srcu, da je strah pred trpljenjem hujši od trpljenja samega. Nobeno srce ni nikoli trpelo kadar je šlo za svojimi sanjami.

(Coelho)

Že kot majhna punčka sem sanjarila o dnevu, ko bom oblekla belo obleko in dahnila usodni "Da". Večkrat sem se zastremela v daljavo, v mislih pa sem slikala podobo tistega, pravega, s katerim naj bi preživela vse svoje življenje. In niti v najbolj norih sanjah si nisem mogla predstavljati, da bom za moža dobila tako čudovitega fanta, ki je poln ljubezni, ki me ima rad in me spoštuje, ki je najlepši izmed vseh in najboljši daleč naokoli. Besede, s katerimi bi ga opisala, bi bile preskromne, saj noben okrasni pridevek ne premore čarobnosti njegovih oči, topline njegovega nasmeha in dobrote njegovega srca. Resnično ga ljubim. Hvaležna sem za vse padce in trpljenje, ki mi jih je življenje naklonilo, saj brez njih ne bi znala ceniti ljubezni svojega življenja. Iz vsake napake sem se naučila nekaj in postala sem močnejša in hkrati previdnejša. Ko sem bila prepričana, da moje srce ne bo nikoli zatrepetalo zavoljo močne ljubezni, je prišel on in mi dokazal nasprotno. Pokazal mi je vse moje napake, jih sprejel in vzljubil, hkrati pa sem se ravno zaradi tega začela razvijati v boljšo osebo. Osebo, ki si želi osrečiti nekoga, ki jo ima rad. Osebo, katere cilj je risati nasmeh na obraz tistega, ki jo ljubi.

Teden dni pred poročnim dnem me je zagrabila grozna trema. Počutila sem se omotično, sem spala, jokala in premišljevala o svojem življenju. Na jutro poročnega dne pa sem prejela znak, ki mi je nakazal, da bo vse vredu, da si zaslužim biti srečna in, da bom vedno ljubila in bila ljubljena. Tako sem se s samozavestnim nasmehom odpravila v Ljubljano, kjer sta me pričakali simpatična in zgovorna frizerka Barbara ter prijateljica - sicer vizažistka Maja, ki sta me za poseben dan uredili, nato pa sem se odpravila domov, kjer so se začele prave priprave - obleka, nakit, čevlji, objemi, poljubi najbližjih, iskrene želje in vlivanje poguma. Moram priznat, da sem si vedno predstavljala, da bom ta dan brezskrbno odkorakala do svojega življenjskega izbranca, vendar temu ni bilo tako. Ko smo se pripeljali na ploščad in, ko sem zagledala vse svoje najbližje prijatelje, sorodnike in NJEGA - ki so bili čudoviti, lepi, najlepši! - se je trema vrnila. Si zaslužim vse to? Si zaslužim najboljšega fanta na svetu? Prijatelje, ki so se v trenutku pripravljeni vsesti v avto in se prepeljati 160 km in več, da bi mi obrisali solze? Prijatelje, ki me radi osrečujejo, me izpolnjujejo in me imajo brezpogojno radi? Družino, ki mi stoji ob strani, ne glede na vse? Njega, ki me je pogledal tako.., da so se mi kolena zašibila, srce pa je bilo pripravljeno zdaj zdaj izskočiti iz prsi. Moj korak je postal nesiguren. V trenutku, ko sem zagledala svoje najbližje, ki so prišli z menoj delit srečo, sem se spraševala s čim sem si zaslužila vse to. Priznam.

Brat me je popeljal do tasta, ki se mi je toplo nasmejal. Počutila sem se pomirjeno. Ta me je prijel za roko in jo predal mojemu izbrancu. Ko sem se zazrla v njegove oči, je ves svet okoli naju obstal. Nisem slišala niti, ko so se ostali odpravili v dvorano, nisem slišala škljocanja fotoaparatov, ničesar nisem slišala. Tisti trenutek mi je bil dovolj, da sem bila najsrečnejše dekle na svetu. Skupaj, z roko v roki, sva stopila do oltarja, kjer naju je pričakal gospod, ki mi v življenju pomeni zelo veliko - Rihard Majcen, bivši zborovodja Vesne - pevskega zbora, pri katerem sem pela vrsto let. Pomenilo mi je veliko, da naju bo v zakon združil gospod, katerega izjemno spoštujem in, ki je prisostvoval tako mojemu odraščanju, kakor neštetim lepim trenutkom mojega življenja. Moj moški je dvakrat dahnil "Da", jasno in glasno. Sama pa nisem zmogla besed. Sprva sem samo prikimala. Ko pa sem ugotovila, da me nihče ne sliši, sem poltiho kriknila "Ja!" in, ko so se vsi prisotni nasmejali, sem od veselja dvignila obe roki - visoko v zrak, nato pa sva se poljubila..


Ko je bilo konec uradnega dela, smo se odpravili na mali vikend, ki je v lasti mojih strašev. Tam se je nekaj dni poprej dogajalo marsikaj - vsi, ki me imajo radi, so se namreč odločili, da mi bodo naredili pravljico, ki sem si jo želela. Potekale so priprave, dogovori, srečevanja, okraševanje, šepetanje, dopisovanje.. vse to brez moje vednosti. Vedela sem le, da mi prijatelji in družina organizirajo celoten poročni dan in to mi je bilo dovolj, da sem se prepustila in jim zaupala. Na ploščadi naju je pričakala Sara, z ogromnim avtomobilom, ki je bil okrašen in za katerim je bilo slišati pločevinke, ko smo se peljali po Zagorju. Naredili smo nekaj krogov, trobili, se smejali in midva sva se ob vsem tem direndaju tudi sprostila. Nato pa je Sara zapeljala po makedamski poti proti vikendu in srce mi je začelo utripati hitreje. Ko smo prispeli, sva stopila ven in se sprehodila do vhodnih vrat, mimo vrste prijateljev in družine, ki so naredili špalir. V zraku so med nami leteli milni mehurčki, jaz pa sem se počutila kakor majhna punčka - iskreno srečna sem bila! Nato pa so vsi počakali na vhodu, midva pa sva se sprehodila po potki, ki je bila posuta z drobnimi rožnatimi cvetovi, okoli naju pa.. wauu.. nisem vedela, kam naj gledam, moj pogled je begal od fotografij, napeljanih na drevju, do kamina, ki ga je oče izdelal posebej za ta dan, potem sem videla bale, ki sem si jih želela in narisano "drevo gostov", na katerega veje se gostje niso podpisali, temveč so dajali pisane prstne odtise. Nad nama pa je bilo 2oo belih balonov, za nama pa vsi bližnji, ki so ves svoj trud in voljo vložili v to, da bi bila srečna. Jokala in smejala sem se hkrati. Potem pa sem po nekajkrat-nih vzklikih "wauu!" parkrat od veselja poskočila v zrak, nato pa so se nama pridružili tudi ostali.

Veselili smo se, družili, peli, plesali.. Izmenjavali smo si prijazne besede, pogovore, se imeli lepo skratka. Moj poročni dan je bil nepozaben. Poln strahu in treme, ki sta se hkrati razblinila v trenutku, ko sem čutila vso močno ljubezen svojih bližnjih. Imeti tako dobre ljudi okoli sebe.. to je resnično neprecenljivo. Še vedno ne vem s čim sem si zaslužila vse to, vem le, da sem neizmerno hvaležna, za vse, kar so storili zame. Moj dan je bil pravljičen, magičen, čaroben. Je bil nekaj, kar je bilo zeloo visoko nad vsemi mojimi pričakovanji. HVALA vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu. Hvala iz srca, iskreno in z ljubeznijo. Midva se bova tega dne spominjala kot enega najlepših v najinem življenju. Vsak izmed vas je bil ključen faktor, da je temu tako. Želim si, da bi vas lahko zdajle vse skupaj močno objela in, da bi se zavedali, kako zelo vas imam rada in kako veliko mi pomenite. Hvala še enkrat prijateljem in družini, vsem ki ste prisostvovali najinemu dnevu. Neznam opisat, kako zelo sem vam hvaležna.

Posebej hvala mojima najboljšima puncama, Jasmini in Mojci ;) hvala najinema staršema, ki naju imajo tako zelo radi, da so omogočili, da se nama izpolnejo sanje. Hvala Emini za čudovito obleko, v kateri sem se počutila kot princeska. Hvala vsem prijateljem, ki so pomagali pri izpelajvi načrta, hvala Živku. Hvala Tini in Ines za kreativno darilce, ki nama pomeni ogromno, hvala Davidu za mojo prvo kreatorsko obleko, hvala družini Avdibašić - res ste se odlično odrezali pri izbiri darila, hvala vsem ostalim, ki ste prispevali darila, koverte, nasmeh, dobro voljo ali objem. Vsi ste bili zlati, najboljši in najini. HVALA! Pa hvala Lovru Rozini, ki se je izkazal kot najboljši fotograf, pripravljen ustreči vsem našim željam. Fotke še pridejo ;)

Upam, da ne zamerite, ker se nisem zahvalila vsakemu posamezniku - kakor sem rekla, če bi kdorkoli manjkal, ta dan ne bi bil tako čaroben.


"For all those times you stood by me
For all the truth that you made me see
For all the joy you brought to my life
For all the wrong that you made right
For every dream you made come true
For all the love I found in you
I'll be forever thankful baby
You're the one who held me up
Never let me fall
You're the one who saw me through through it all

You were my strength when I was weak
You were my voice when I couldn't speak
You were my eyes when I couldn't see
You saw the best there was in me
Lifted me up when I couldn't reach
You gave me faith 'cuz you believed
I'm everything I am
Because you loved me

You gave me wings and made me fly
You touched my hand I could touch the sky
I lost my faith, you gave it back to me
You said no star was out of reach
You stood by me and I stood tall
I had your love I had it all
I'm grateful for each day you gave me
Maybe I don't know that much
But I know this much is true
I was blessed because I was loved by you

You were my strength when I was weak
You were my voice when I couldn't speak
You were my eyes when I couldn't see
You saw the best there was in me
Lifted me up when I couldn't reach
You gave me faith 'coz you believed
I'm everything I am
Because you loved me

You were always there for me
The tender wind that carried me
A light in the dark shining your love into my life
You've been my inspiration
Through the lies you were the truth
My world is a better place because of you

You were my strength when I was weak
You were my voice when I couldn't speak
You were my eyes when I couldn't see
You saw the best there was in me
Lifted me up when I couldn't reach
You gave me faith 'cuz you believed
I'm everything I am
Because you loved me

I'm everything I am
Because you loved me"


- Celine Dion

2 komentarja:

  1. Najleps! :) Se enkrat.. Ceatitam obema in zelim sreco sreco sreco! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Lepo napisano želim vama velik usega <3

    OdgovoriIzbriši