Spoštovani moji - naši, knapi!
začelo
se je tako, da sem v petek prišla s faksa in sem na računalniku
preverila dnevne novice. Ko sem prebirala, kaj se dogaja v mojem rodnem
Zasavju, sem instinktivno napisala objavo na Facebooku, da naši ljudje
ne morejo in ne smejo biti sami v tej nesrečni situaciji in, da je prav,
da jih gre mladina podpret. Ko sem začela prejemat pozitivne odzive na
to pobudo, sem dojela, da bo treba it korak dlje. Zato sem se odpravila
iz Kopra v Zagorje, od tam pa v Trbovlje, kjer sva z Igorjem Matanovićem
začela zgodbo podporne stavke, ki se odvija zunaj jame, pred vhodom RTH
Hrastnik.
Prvi dan stavke, v
ponedeljek, smo se zgodaj zjutraj odpravili pred Mladinski center
Trbovlje, kjer smo spili kavo, počakali na ostale podpornike ter se peš
odpravili čez hrib, iz Trbovelj do Hrastnika. Skupina je bila majhna,
med njimi je bila tudi ena izmed glavnih pobudnic podporne stavke, ga.
Ankica Krasniči - ki je mladino tako obdrla, češ da se spodobi, da
pridejo poleg, da nas je bilo vsak dan več in več. Z nami je začel in vztrajal do konca tudi naš tekač Mitja Duh, kateremu gre zahvala, da nas je tolažil, ko nam je bilo hudo pa spravljal vse v dobro voljo.
Pred RTH Hrastnik nas je
bilo prvi dan od dopoldneva do večera približno 50 -100 podpornikov. V
torek se je število podvojilo in nas je bilo od 1oo do 2oo. Mase ljudi
se ni dalo oceniti, ker so se skozi dan menjali. Kdor je delal popoldan,
je bil dopoldan pri vas in kdor je delal dopoldan, obratno. Namen je
bil, da prostor pred RTH Hrasnik ne ostane prazen.
Z Igorjem pa sva si uredila
prosto v službi, na fakulteti, pri družinah in sva bila tam cel dan.
Pridružili so se nam člani motoristične skupine Carantanians. Prišle so
vaše družine. Imeli smo en zvočnik ter mikrofon, tako da smo zaigrali
nekaj pesmic in zapeli, zakurili ogenj v sodu, se greli, čakali na
informacije in nekako prebrodili drugi dan stavke. Popoldan so vas
podprli rudarska godba, ki je zaigrala nekaj pesmi, ljudi se je nabralo.
Za tretji dan smo imeli že
večji načrt. Povabili smo DPM Trbovlje, da organizira otroške delavnice,
za vse najmlajše ki pridejo s starši podpret vašo stavko. Gasilci so
nam posodili premično kuhinjo, v kateri je simpatična Snaša Klančar
kuhala mineštro za vse - pri pripravi so pomagale vaše žene in
prijatelji, med njimi tudi vaš sodelavec Dušan. Lupil je krompir,
sekljal čebulo, nosil mize, talal obroke. No, nekaj mineštre ste lahko
poskusili tudi sami in upamo, da je bila okusna :) Poleg vaših
komaratov, moram omeniti tudi Nika Šmerguta, ki je vsak dan prihajal
dopoldan, odhajal pa zvečer in spremljal vsak vaš korak ter bodril
mladino in ostale ljudi, ki smo se zbirali zunaj. Srečna, da sem ga
spoznala.
Popoldan so prišli
Orleki, zapeli par knapovskih ter vas na ta način podprli. Za njimi je
nastopila skupina Azuka - in Kreso je tako močno tolkel po sodih, da ste
baje slišali do jame haha :D za njimi so prišli še Bohemi. Program je
povezoval Primož Siter, med tem sva imela nagovor tudi midva z Igorjem,
ki sva se v vašem imenu zahvalila vsem prisotnim ter jih pozvala, da
pridejo spet danes, pa jutri, pa pojutrišnem in vse dokler bo treba.
Pevski zbor Loški glas je zapel nekaj pesmi, imeli so tudi podporni
nagovor vsem vam.
Ljudi je bilo na stotine.
Množici ni bilo videt kraja. Ko sem se sprehajala med vsemi, opazovala
vaše družine, prijatelje, znance, pa tudi tiste, ki so se pripeljali iz
vseh koncev Slovenije.. so me spreleteli mravljinci in morala sem se
umaknit na stran in zajokat od sreče, da smo dokazali, da nam ni vseeno,
kaj se dogaja z vami. Da smo stopili skupaj in da smo se zbrali tu, za
vas in za našo skupno prihodnost.
Pri koordinaciji je zelo
pomagal tudi mladinski center Hrastnik, ki so nam ponudili toaletne
prostore in pa pomagali pri kuhi. Tam smo imeli tudi sestanke, pri
katerih je sodeloval Marko Funkl, ki prihaja iz Hrastnika, živi v
Ljubljani in se je vsak dan vozil k nam v Zasavje da bi lahko pomagal -
od jutra do večera. V mladinskem centru smo se vseskozi menili kako in
kaj naprej. Policaji so bili tudi z nami, nas podprli ter niso spustili
nikogar z avtom na parkirišče :)
Mladinski center Zagorje
je natisnil letake, Ki jih je Danilo Perič oblikoval za stavko v torek.
Letake sva delila po lokalih, avtobusih, cesti in vabila ljudi na shod.
Danilo je imel v ponedeljek in torek govor, ki sem ga zapisala za vas,
in sicer po megafonu :) govor se je predvajal na radijskih postajah.
Branka iz Planinskega
doma Gore pa se je poudila za vaš sprejem, ko pridete ven. In sicer, ko
se spočijete, nas vse skupaj vabi v Planinski dom Gore, na en golaž pa
pir :) brezplačno seveda. Pivo časti pivovarna - katera mi še ni znano.
Sama sem morala danes
nazaj v Koper, saj sem pustila tu faks, službo in moža, ki vas je podprl
na ta način, da mi je dovolil bit tri dni v Zasavju, da sem lahko
koordinirala vse kar se je dogajalo. Ostali pa delajo naprej. Danes so
na vrsti spet animacije za otroke, od 13h naprej, potem od 16h naprej pa
pride trboveljski bend Red five point star in pa terminal disease.
Pekli bomo funšterc in kuhali golaž.
Vse kar se je dogajalo, so
fotodokumentirali in objavljali fotografi: Tomaž Zupan, Zoran Šmid,
Tanja Brgles in Primož Zakrajšek, s snemalno ekipo pa je stalno okoli
hodil Bogdan Šteh, ki je imel tudi nagovor podpornikom. Veliko so
pripomogli fantje iz Delavskega doma Trbovlje, ki so posodili ozvočenje
ter vsakk dan prišli podpret stavko.
Martina punca, Lucija
Sotlar, se je vsak dan peljala iz Kopra do Zagorja pa naprej do
Hrastnika ter vas podpirala pred rth-jem. Napisala je objavo, ki je
javnost spravila na noge. Na facebooku sem ustvarila dogodek STAVKA
"KNAPOVSKIH OTROK", kjer si lahko ogledate vso dogajanje, ker sem stalno
objavljala vse kar se odvija.
Igor me je klical
ravnokar, medtem ko pišem mail in mi sporočil, da obstaja možnost, da
pridete danes ven. Jaz sem v kopru. Ampak je rekel, da naj pridem do
Ljubljane in me bodo že peljali nazaj, ker ve kako zelo si želim bit ob
vas vseh.
Ne poznamo se. Ampak vas
imam iz srca rada in vas spoštujem zaradi vsega kar ste v letih truda in
dela preživeli. Sploh v zadnjih dneh. Veste, da je bil moj oči na istem
in da je bil sam. Vi niste. Ker smo mi z vami.
LEPO VAS POZDRAVLJAM, Z VSEM SPOŠTOVANJEM!
Upam, da se čimprej vidimo.. in ja, spet jokam. Zadnjih nekaj dni sem čustveno prežeta - najbrž nisem sama.
RADI VAS IMAMO - VAŠI KNAPOVSKI UTROC :)
Neli
SREČNO!
PS: Če sem se komu pozabila zahvalit, najbrž ne bo jezen, ampak je bilo tako veliko ljudi, da je res težko vse popisat :)
